Mehansko biološka obdelava odpadkov

  • Natisni

 

Mehansko-biološka obdelava mešanih gospodinjskih odpadkov je parcialni proces mehaničnega ločevanja nekaterih sestavin odpadkov ter biološke obdelave drugih. Tako je obdelan preostanek manjši, stabilnejši ter primernejši za mnogo možnih namenov.

MBO ni posamična tehnologija kot tudi ni celovita rešitev, temveč je izraz, ki zajema mnoge različne kombinacije mehanske in biološke obdelave odpadkov za dosego različnih ciljev. MBO sistemi se med seboj razlikujejo tako po kompleksnosti kot po funkcionalnosti. Namen MBO sistemov je minimiranje vpliva odpadkov na okolje s tem, da zmanjšamo njihovo biorazgradljivost ter da povečamo vrednost odpadka s tem, da pridobimo dodatne frakcije za reciklažo, kot so kovine, steklo, kompost ter v nekaterih primerih tudi bioplin in/ali energetsko bogato frakcijo odpadkov.

Proces mehansko – biološke obdelave zajema več faz obdelav:

Proces biostabilizacije presejanih odpadkov poteka navadno v za to namenjeni zaprti hali, kjer se ustvarja toplotno energija (aerobna razgradnja), katere rezultat je zmanjšanje količine vlage. Po 14 dneh nastane končni produkt, ki je suh in stabilen. Zaradi izgube vlage v procesu se za eno tretjino zmanjša teža materiala. Sodobni sistemi biološke obdelave so računalniško krmiljeni, kar omogoča konstantni nadzor nad temperaturo in vsebnostjo vlage v odpadkih. Avtomatsko prezračevanje poteka preko biofiltrov, ki prečistijo onesnaženi zrak, da ni neprijetnih vonjav. V bazenu izcednih vod se zbirajo izcedne vode, katerih del se porabi za vlaženje komposta, preostanek se pa prelije v čistilno napravo.

Nato sledi mehanska obdelava z biološko obdelavo stabiliziranih odpadkov pod katero spadajo postopki mletja, izločanja kovin, sejanja in separacije. Ob transportu skozi zračni seperator se ločita težka in lahka frakcija. Iz lahke frakcije se izločijo vsi železni deli s pomočjo magnetnega seperatorja. Lahka frakcija se stisne v bale in je namenjena sežigu v toplarnah.

Odpadki se tako s postopkom mehansko – biološke obdelave zmanjšajo za tretjino v obliki težke frakcije, ki je namenjena za odlaganje na odlagališčih. Druga tretjina prvotne mase se izloči z izcednimi vodami, eno tretjino predstavlja dobljena, uporabna, lahko gorljiva frakcija.